Ko mi stvari niso usojene…

Hej, in kaj si s posodobitvijo firmwara pridobil?
Ce te zanima moja zgodba, si preberi spodnjih nekaj vrstic:
Jaz sem vceraj dobil od Mimovrste My Passport Studio 320gb s podporo FW800. Vzel iz ohisja disk in ga vstavil v moj MBP, ker sem mel v MBP disk z 7200 rpm, ki je bil sicer super fajn hiter, ampak je zaradi tega vibriral cel racunalnik do te mere, da ko si ga dal na mizo, ki ima resonancni prostor (se pravi polne stranice za noge) je vseskupaj donelo in to mi je slo na zivce. Zato sem ga zamenjal s tem iz ekternega. No, po pol dneva mi je tale novi disk (wd iz my passport studio) zacel nekaj zvenketati. Tipicni zvok za preskakovanje ali zagozditev glave oz bralne igle. Zato sem danes cel BigBang preiskal, da sem nasel en externi disk, ki je mel noter 320 gb 5400 rpm 8mb cache disk. To je bila Toshiba Storage Art. Proti prvemu 7200 rpm WDju in tudi proti temu iz My Passport studia je razlika neverjetna. Racunalnik nic vec ne vibrira in slisalo se pa ze 5400 WDja ni.
Kaj pa je najvecji hec, ko sem prikljucil umirajoci WD 5400 spet ohisje externega diska ga najprej sploh vec ni hotelo zagnati, domneva je bila potrjena. Nato sem ga malo obracal, nakar se je zagnal, ce je bil obrnjen ravno na glavo. Potem sem naredil Zero – Out format in zdaj spet dela. Res ne vem kaj naj z njim naredim. Garancija je vprasljiva, ker sem ga vzel ven iz externega ohisja….
Si ze kdaj slisal za kaj slicnega?

Dragi bralec, sledeči prispevek je avtobiografske narave. Gre za povzetek delčka (že slišim: “Ja valda, get a life freak!”) mojega življenja v zadnjem mesecu, še posebej pa zadnjih dveh dni. Morda večini ne bo všeč, morda nekomu le bo. Mirne duše ga lahko preskočite, pozabite in zbrišete iz vaših RSS – list. V bistvu je važno le to, da si olajšam dušo, ko delim z vami svoje težave. 🙂

Bil je začetek drugega tedna junija, ko je moje poželenje vzbudil nov MacBook Pro 13″. Apple je tisti dan imel svojo tradicionalno predstavitev v sklopu konference WWDC. Računalnik je vseboval prav vse zame ključne komponente in odločil sem se za nakup.

Sprva sem sicer moral prodati svoj MBP 1,83 GHz Core Duo, kar se je izkazalo za presenetljivo enostavno in še isti dan sem poslal naročilo lokalnemu prodajalcu macov v avstrijskem Gradcu. Priznam, ni resnično lokalen, je pa najblžji in predvsem cenejši od tistih v Ljubljani. Za 1250 € sem dobil MacBook Pro 13″ s slovensko tipkovnico, 2.26 GHz, 4 GB RAM, 320 GB diska in dodatek iMic ter pretvornik mini display port v DVI. S študentskim popustom, seveda!

Dnevi so minevali in tako sta minila dva tedna, ko sem jaz še vedno čakal na Maca. Vsak dan sem gnjavil prodajalcu po Skypu, če je že slučajno prispela pošiljka. Po treh letih sem bil prvič brez svoje priljubljene mačke (za neuke: Applovi operacijski sistemi se imenujejo po divjih mačkah). Čas so mi krajšali iPhone, Ubuntu in dopust na morju.

Ko je minilo že več kot tri tedne, so me obvestili, da je računalnik končno prispel. Vendar sem takoj začutil, da nekaj ni v redu. Prišlo je do zamenjave. Kljub temu, da je trgovina naročila računalnike s slovenskimi tipkovnicami, so dobili deset različnih MBP s slovaškimi. PWND! Referentka v Applovi avstrijski centrali, naj bi šlampasto prebrala seznam. Ni ji za zameriti, itak vsi vemo, da ne pozna razlike med Slovenijo in Slovaško.

Na koncu sem se odločil, da vzamem računalnik kar z nemško tipkovnico, ki mi je skozi leta že prav prirasla k srcu. V svoji več kot 21-letni zgodovini uporabe računalnikov sem samo enkrat imel mednarodno angleško tipkovnico, drugače pa vedno nemško. Slovenska mi enostavno ni usojena (beri: sem premalo potrpežljiv, da bi čakal na slovensko še nadaljne 3 tedne in ne želim pri nas plačevati 70 € več za enak izdelek)!

Če bi bilo moje zgodbe z MBP tukaj konec, potem ne bi bila vredna pripovedovanja. Že od začetka sem želel imeti vgrajen 320 GB trdi disk s 5400 obrati v minuti (rpm), saj so na spletu močno razširjene govorice, da diski s 7200 rpm povzročajo neprijetne vibracije v MBP in pri neenotelesnih MBP celo “mukanje“. In glej ga zlomka, vgradili so mi najbrž enega najhitrejših diskov za prenosnike, Western Digitalov scorpio black. MBP se je seveda tresel kot bi padel v delirium tremens.

Stremenje po popolnem računalniškem ekosistemu me je že dalj časa gnalo v nakup zunanjega diska s firewire 800 vmesnikom, po možnosti takega, ki bo imel vgrajen 320 gb disk s 5400 rpm in 8mb predpomnilnika. Sedaj sem končno imel pravi razlog za nakup. Ni bilo enostavno poiskati disk, ki ustreza tem karakteristikam in je dobavljiv v Sloveniji. Po nekaj dneh iskanja sem kontaktiral ljudi v trgovini Mimovrste in povprašal po western digitalovem my passport studio WDMT3200TE. Ko so mi po mailu zagotovili, da mi ga lahko zdilajo, kljub temu, da ga v njihovi spletni štacuni ni, sem ga z veseljem naročil in že čez dva dneva je bil pri meni. To je bilo včeraj, torej v soboto. Vsa pohvala fantom in puncam, ki so to omogočili!

Ko sem zjutraj dobil disk, sem ga kojci vzel iz ohišja, ga vstavil v MBP ter s pomočjo Time Machine povrnil nanj sistem. Računalnik je še komaj opazno vibriral in bil sem srečen. Vse dokler se ni sistem dokočno vzpostavil in sem zaslišal tipični zven preskakovanja ali zatikanja bralne igle diska. Sprva sem upal, da sem imel zgolj presluh, a po pol dneva je bilo jasno. Deviško svež, popolnoma nov disk je začel umirati še preden je zares okusil življenje! Tipični zvok se je nato ponavljal vse pogosteje. Zato sem se danes zjutraj odpravil v lokalni BigBang (še sreča, da je v nedeljo odprt tisti v Europarku).

Poiskati primerni disk v BigBangu ni mačji kašelj, ker ni prav nobene izbire. Imeli so zgolj 1 model diskov za prenosnike, in kot zakleto je bil to točno tisti isti scorpio. FAIL! No, nisem se vdal tako hitro. Preiskal sem vso njihovo robo in poguglal sleherni model, dokler nisem našel Toshibinega Store Art 320gb. Vgrajen ima 320 gb disk s 5400 rpm in 8mb predpomnilnika. YATTA!

Razlika napram scorpiu in njegovim 7200 vibrajočih rpm, kot tudi počasnejšemu disku iz my passport studia je izjemna. Toshibinega diska niti ne čutim niti ne slišim. Tako sem lahko končno zadovoljen s svojim MBP.

Konec zgodbe še ni niti to. Kaj naj sedaj storim z my passport studio? Disk se še zmeraj ni povsem vdal v svojo usodo. Ko sem ga vložil nazaj v zunanje ohišje je najprej tragično žvenketal, a sem ga na glavo obrnjenega vseeno uspel “globinsko” sformatirat (opcija zero out). In zdaj spet čudežno dela! Res je, da ga še nisem obremenil z goro podatkov in verjetno bo začel ponovno preskakovati, ko bo dosežena kritična meja.

Prav tako sem prepričan, da sem s tem, ko sem odprl ohišje izgubil garancijo. Zlomile so se namreč neke plastične varovalke, ki izgledajo kot trda oblika Warranty Void nalepke, ki je drugače na večini produktov, na samo stabilnost ohšija pa ne vplivajo …

Kakorkoli, glede na to, da ni nikjer pisalo, da ne smem iz ohišja vzeti diska in se ohišje, ko ga zapreš spet lepo vsede ter se sploh nikjer ne pozna, da je kadarkoli bilo odprto, bom verjetno disk hladno krvno poslal nazaj. Konec koncev reklamiram disk in ne ohišje in vsi vemo, da se zna zgoditi, da ima disk napako.

Advertisements

3 thoughts on “Ko mi stvari niso usojene…

  1. očitno je ta sezona težavna za mace. jaz imam trenutno dva mbp-ja na servisu – enemu je šel ram, drugemu usb port. k sreči 3 dni pred iztekom garancije.

    • U bistvu v tem primeru z Macom ni nič narobe, je pa z vsem ostalim :p

      Sem pa tudi sam vrnil en teden starega MBP 13″ zaradi serijske napake :-/

  2. Hmmm… in to na robi kupljeni v austriji? Potem je isto kot v sloveniji? Kupil sem 4 applove mašine in nobena ni bila 100% OK. Zato ne bom več šopingiral v slo…

Komentarji so zaprti.