Zgodovina mobilnikov

Moj prvi mobilnik je bil vsem dobro poznan Ericsson Ga628, ki ga tostran Alp poznamo pod imenom Mobi Reglja 1. Čez čas sem ga zamenjal za očetov Sony CM-DX 1000. Tega sem nato imel kar dolgo, bil pa je tako gromozanski, da mi ga ni hotel ukrasti niti lopov. Raje je vkradel enemu prijatlu Motorolo Timeport L7089.

Čez čas sem potem telefon vendar le zamenjal za Siemensa C35, ki je bil res fantastičen telefon in imel vgrajene funkcije, ki bi jih še danes želel videti pri sodobnih telefonih, npr. izklop in vklop na timer.

Siemensa je nasledil ponovno Ericsson, to je bil T65. Telefon sem imel manj kot leto dni in sem ga naslednje poletje zamenjal z Nokio 7650. To je bil prelom, končno sem dobil telefon, ki je bil kot računalnik. Žal pa je imel zgolj 4 MB pomnilnika in mu je manjkalo mesto za razširitveno kartico, tako da sem tiste dni bil neprestano v stiski s prostorom. Iz tega razloga sem kojci, ko je prišla na trg kupil Nokijo 3650, ki je bila prvi Symbian S60 telefon, ki je imel razširitveno mesto za MMC kartice. Uh kako sem zadihal! 3650 se sicer po eleganci ni mogla kosati s 7650, a sem na njo lahko naložil gomilo iger, aplikacij in slik. Ko je jeseni 2003 potem prišel na trg še N-gage, sem ga seveda nujno moral imeti, to je bil aparat, ki je bil zmožen igranja iger, predvajanja MP3jev in poslušanja radia, le telefoniranje je z njim bilo bolj težko. Hitro sem ga prodal!

To je bil čas, ko sem se vpisal na faks in začutil potrebo po dlančniku, zato sem se odločil, da za nekaj let zapustim S60 tabor in prestopim na Palm OS dlančnik v kombinaciji z navadnim telefonom. Tako sem aprila 2004 presedlal nazaj na Sony Ericssone in si kupil T610. Ni zdražal dolgo, saj sem ga še isto leto jeseni zamenjal za K700. Ta telefon je imel nori flash, ki si ga lahko uporabljal tudi kot svetilko, pravtako je bil ekran noro oster.

Počasi je začel Palm OS umirati in želel sem si spet nekaj novega. Takrat je Nokija ravno splovila N Series in telefona N70 ter N90. N90 se mi je kojci zdel cigl in ga nisem pogledal niti od daleč. N70 pa si je lastil kolega iz faksa in v aparat sem se zaljubil na prvi pogled. Kakšen mesec kasneje sem ga tudi uspel kupiti. N70 je bil resnično dober telefon in S60 se je od svojih začetkov do N70 razvil v pravi stroj.

Preteklo je leto dni in prišel je novi operacijski sistem Symbian S60 v3. Spoznal sem ga ob uporabi N73, ki je še zdaj zame en najboljših N Series telefonov. Vse kar ji manjka je WiFi (naslednjik N78 bo to hibo odpravil).

Poleti 2007 sem nato podlegel težnjam po WiFiju in kupil N95, telefon ki je združeval vse v enem a nič ni naredil dobro. Do danes je N95 videl kar nekaj posodobitev firmwarea in tako končno postal prava alternativa prenosnemu računalniku. Ahilovo peto sicer še vedno nosi v riti. To je baterija, vendar pa tudi ta danes zdrži dlje kot pred enim letom. Skupaj vzeto sem s telefonom zelo zadovoljen in nekih večjih motivov za zamenjavo nimam.

A se še vi vaših spomnite?

Advertisements